- Trdnjava Kluže
- Kobariški muzej
- Čezmejni muzej na prostem Kolovrat
- Cerkev Sv. Duha na Javorci
- Sabotin - Park miru
- Pomnik Cerje in Poti miru na Krasu
Virtualna razstava Kranjska v prvem letu vélike vojne
Pot miru od Alp do Jadrana
V vsakem kotičku Zgornjega Posočja, Goriške, sosednjih Brd, Vipavske doline in Krasa počiva neizbrisen spomin na prvo svetovno vojno. Vsaka kaverna, utrdba, strelski jarek, cerkev, pot, mulatjera, hrib, gora, kostnica, pokopališče, muzej ima svojo pripoved za tistega, ki zna poslušati in videti ter razumeti in spoštovati.
Pot miru od Alp do Jadrana povezuje območja, ljudi, ustanove ter bogato kulturno in naravno dediščino vzdolž nekdanje soške fronte (1915–1917) od Rombona do Devina. Fronta je bila prizorišče enega od največjih spopadov na gorskem območju v celotni zgodovini človeštva, 11. in 12. bitka pa sta bili največja spopada na Slovenskem sploh.
Pot po zgodovinski dediščini evropskega pomena je posvečena vsem, ki so trpeli v prvi svetovni vojni, in opominja, zakaj se vojne ne smejo več dogajati. Predvsem pa spodbuja vrednoto miru in priložnosti za skupni razvoj – za sodelovanje in spravo med nekoč sprtimi narodi.
Pot miru je tudi priložnost za prepoznavnost in razvoj turizma čezmejnega območja – v viharju zgodovine in zavetju narave so se turistični ponudniki povezali v čezmejno mrežo T-lab in dali besedo smaragdni reki: Soča, povej.
»Tod sekla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla«
Danes na krvave čase soške fronte, ki jih je tako preroško že leta 1879 napovedal primorski pesnik Simon Gregorčič v pesmi Soči (… »Tod sekla bridka bodo jekla, in ti mi boš krvava tekla: kri naša te pojila bo, sovražna te kalila bo!«), spominjajo številne ostaline, ki so s svojimi pričevanji, občutji in zgodbami hrbtenica Poti miru vzdolž reke Soče od Julijskih Alp pa vse do Jadrana.
Pot miru od Alp do Jadrana, ki jo bosta na skupnem trgu med Novo Gorico in Gorico marca 2015 odprla predsednika Slovenije in Italije, bo povezala Pot miru v Zgornjem Posočju, Globočak, Korado, Sabotin – Park miru in Poti miru na Krasu ter številne druge muzeje na prostem in poti od Rombona do Devina, ki se s pomočjo projekta Pot miru/Via di pace urejajo v letu 2014.
 |
Najbolj obiskane točke na Poti miru od Alp do Jadrana
Edinstven čezmejni prostor
Pot miru od Alp do Jadrana se vije vzdolž Soče in poleg dediščine soške fronte povezuje še naravne lepote alpskega, predalpskega in kraškega sveta, še žive planine, kulturne spomenike, muzeje in zasebne zbirke, turističnoinformacijske centre ter mnoge turistične ponudnike, kjer se obiskovalec lahko spočije, okusi domačo hrano ali le poklepeta z domačinom. Marsikje lahko uživa v miru in tišini ter razgledih, ki jih ponuja ta čezmejni in edinstveni prostor. Vse to lahko popotnik spoznava peš ali s kolesom, nekatere točke pa tudi s prevoznim sredstvom. Na razpolago so domači in izkušeni turistični vodniki, ki povedo številne zgodbe, povezane s preteklostjo in današnjim življenjem.
Trasa poti
Pot miru od Alp do Jadrana se začne v Logu pod Mangartom, nato pa se mimo trdnjave Kluže, muzejev na prostem Ravelnik in Čelo povzpne na planino Golobar ter muzej na prostem Zaprikraj. Skozi Drežnico se spusti mimo italijanske kostnice v Kobarid, kjer se razdeli na dva dela. Ena trasa se dvigne na greben Kolovrata in muzej na prostem, druga pa poteka mimo planin Kuhinja in Pretovč na muzej na prostem Mrzli vrh, kjer se spusti do spominske cerkve Svetega Duha na Javorci, od tu pa v Tolmin, do nemške kostnice ter na muzej na prostem Mengore, kjer se ta krak konča. Od muzeja na prostem Kolovrat pa pot poteka mimo Globočaka, skozi vas Kambreško do Sabotina in Brd, druga trasa pa se s Kolovrata spusti v Plave, kjer se dvigne na Prižnico, Vodice, Sveto goro do Škabrijela. Obe trasi se združita v Novi Gorici/Gorici. Pot se nadaljuje čez Markov hrib in Vrtojbensko-biljenske griče do pomnika na Cerju in Poti miru na Krasu. Tu se Pot miru ponovno razdeli na dve trasi, ki prečkata nekdanjo mejo. Prva trasa na italijanski strani poveže Zgodovinsko pot na Brestovcu/Percorso storico del Brestovec, Debelo Grižo/Monte San Michele, italijansko kostnico v Sredipolju/Redipuglia, Tematski park/Parco Tematico Grande Guerra nad Tržičem/Monfalcone in se konča v Devinu/Duino. Druga trasa na Krasu poveže Borojevićev prestol, Krompirjevo jamo, Gorjansko in druga avstro-ogrska pokopališča ter se čez čezmejno Grmadi/Ermada spusti v Devin/Duino.
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Muzejska pričevanja
Pot miru dopolnjuje pričevanja o preteklosti tega prostora, ki jih obiskovalci lahko doživijo v Kobariškem muzeju, Tolminskem muzeju, Goriškem muzeju, Pokrajinskem muzeju v Gorici/Musei Provinciali di Gorizia in mnogih zasebnih zbirkah. Na poti se srečajo znanost, dnevniški spomini, raziskovanje, kar preučuje ZRC SAZU, ter osebne izkušnje in spomini popotnika in domačina.
V sodelovanju z občinami, lokalnimi društvi in turističnimi organizacijami
Pot miru od Alp do Jadrana nastaja v sodelovanju z občinami Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal, Brda, Nova Gorica, Šempeter - Vrtojba, Miren - Kostanjevica, Komen in njihovimi društvi, lokalnimi turističnimi organizacijami in turističnoinformacijskimi centri v turistični destinaciji Smaragdna pot. V Italiji pa sodelujejo pokrajine Videm/Udine, Gorica/Gorizia, ki je tudi vodilni partner čezmejnega projekta Pot miru/Via di pace, in Trst/Trieste ter nekatere italijanske občine in gorske skupnosti. Pri nekaterih dejavnostih se vključujejo tudi druge občine in organizacije. Pomembno vlogo pri ohranjanju te dediščine ima Zavod za varstvo kulturne dediščine, območna enota Nova Gorica. Na turističnem področju pa sta pomembna partnerja Javna agencija SPIRIT, sektor za turizem, in Agencija za turizem Furlanije - Julijske krajine.
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
Besedila v poglavju o Poti miru in v podpoglavjih so nastala v sodelovanju urada vlade za komuniciranje s Fundacijo Poti miru v Posočju, Kobariškim muzejem, Tolminskim muzejem ter posameznimi občinami, lokalnimi društvi in organizacijami, ki skrbijo za obeležja na Poti miru od Alp do Jadrana.
