Prestolonaslednik Franc Ferdinand je 28. junija 1914 z ženo Sofijo Hohenberg, rojeno Chotek, odšel na ogled manevrov v Sarajevo. Pot so mu odsvetovali, saj je bil tako imenovani Vidov dan pomembna obletnica v srbski narodni zgodovini. Franc Ferdinand se kljub opozorilom ni počutil ogroženega. Njegov obisk je nacionalistična organizacija Mlada Bosna razumela kot provokacijo in ga izkoristila za napad na pripadnika »osovražene oblasti«, ki je l. 1878 zasedla in leta 1908 priključila Bosno Avstro-Ogrski. Prvi atentat, je neuspešno skušal izpeljati Nedeljko Čabrinović. Bomba, ki jo je vrgel, se je od avtomobila odbila in eksplodirala pod drugim avtomobilom v cesarskem spremstvu. Po nadaljevanju obiska se je avto s cesarskim parom po spletu okoliščin ustavil pred enim od atentatorjev, ki so že zapuščali prizorišče. Streli Gavrila Principa, člana organizacije Mlada Bosna, so bili usodni za cesarski par in pomenijo povod, ki je nakopičena nasprotja in vojaške povezave med evropskimi državami sprožil v vojaški spopad, ki je zaradi obsega, pomena in števila žrtev dobil ime velika, svetovna vojna. Kljub povezavam atentatorske organizacije Mlada Bosna s Srbijo ni bilo neposrednih dokazov, da bi atentat organizirala Kraljevina Srbija, ki je bila po dveh balkanskih vojnah vojaško in gospodarsko izčrpana in na vojno nepripravljena. Atentat je med prebivalci slovenskih dežel sprožil ogorčenje. Mesta so razobesila črne zastave in med prebivalci so se širila domoljubna čustva. Za vojni naklonjene kroge avstro-ogrske oblasti je atentat pomenil potrditev njihovega razmišljanja o nujnosti preventivne in kazenske vojne. Avstro-Ogrska, je 23. julija poslala Srbiji ultimat, ki je med drugim vključeval zahtevo po prepovedi protiavstrijskih publikacij in neposrednem avstro-ogrskem iskanju krivca za zločin na srbskih tleh. Ker Srbija slednjega pogoja kot protiustavnega ni bila pripravljena sprejeti je Avstro-Ogrska po posvetu z zaveznico Nemčijo 28. julija napovedala Srbiji vojno in vpoklicala vojsko. Zaradi številnih mednarodnih povezav, pogodb o vojaškem sodelovanju in obrambnih strateških načrtov se je sprožil neustavljiv proces vojnih napovedi, mobilizacij in priprav na vojno. Na avstro-ogrsko vojno napoved Srbiji je Rusija odgovorila konec julija s splošno mobilizacijo. S tem je na videz lokalni spor med Srbijo in Avstro-Ogrsko postal mednarodni problem. Kljub diplomatskim poskusom, da bi krizo rešili s političnimi sredstvi, je vojna postala neizogibna. Vojne napovedi in mobilizacije julija in augusta 1914, ki so sledile avstro-ogrski vojni napovedi Srbiji, so zelo hitro spremenile Evropo in precejšen del sveta v bojišče.
mag. Marko Štepec, Muzej novejše zgodovine Slovenije
