Slovenski vojaki na vzhodnem bojišču
Slovenski vojaki so služili v polkih avstro-ogrske armade, vključenih v 3. korpus, ki so leta 1914 večinoma odšli na vzhodno bojišče proti Rusiji. Avgusta je avstro-ogrska vojska sodelovala v spopadih v Galiciji. Med 18. in 23. avgustom 1914 je na obsežnem območju med rekama Vislo in Dnjestrom prišlo do hudih in krvavih bojev med avstro-ogrskimi in ruskimi enotami. V spopadu pri Majdan Gologorskem 26. avgusta je imela avstro-ogrska vojska velike izgube. Tudi slovenske enote so bile zdesetkane. Kranjski 17. pešpolk je izgubil polovico svojega moštva. V srečanju preživelih strateških konceptov napada s sodobnim orožjem kot posledico industrijskega razvoja, se pričakovanja niso uresničila, strelski rovi so kmalu postali značilnost vojne in življenja so neusmiljeno izgubljale množice vojakov.
Po neuspešnih protiofenzivah se je 3. korpus umaknil prek reke San do Karpatov. Oktobra 1914 je Avstro-Ogrska začela ofenzivo, da bi rešila trdnjavo Przemysl na reki San iz ruskega obroča. Trdnjavsko mesto z obsežnim sistemom utrdb in širokim obrambnim pasom je bilo izjemno pomembna obrambna točka v Galiciji, saj je varovalo prehode čez reko San in železniško progo od Lvova proti Krakovu. Avstro-ogrska vojska je bila po začetnih uspehih v ruski protiofenzivi ponovno prisiljena v umikanje na obrobja Karpatov in Beskidov. Vojna je v izjemno težkih zimskih razmerah počasi prešla v pozicijsko. Januarja in februarja 1915 je Avstro-Ogrska začela veliko ofenzivo v Galiciji s ciljem deblokade Przemysla. Zadnja povsem samostojna vojaška operacija v Galiciji se ni posrečila in poleg množice padlih je bilo znova zajetih veliko avstro-ogrskih vojakov, tudi Slovencev. Marca 1915 se je trdnjava Przemysl po šest mesečnem obleganju vdala. V bitki pri Gorlicah v začetku maja 1915 sta 11. nemška in avstro-ogrska 4. armada s prebojem prisilili rusko vojsko k obsežnemeu umiku. Avstro-ogrska je znova zavzela Przemysel in Lvov. Julija se je začela velika avstro-ogrsko- nemška ofenziva, potisnila Ruse daleč proti vzhodu in bojna črta se je oktobra 1915 ustalila.
Z napadom Kraljevine Italije na Avstro-Ogrsko se je maja 1915 odprlo novo bojišče. Glavnina 3. korpusa je bila avgusta dodeljena 5. armadi. Med enotami iz slovenskih nabornih območij je le 97. tržaški polk, razen enega bataljona, zaradi svoje slovensko-hrvaško-italijanske narodne sestave ostal na vzhodnem bojišču. Ostali vojaki slovenskih polkov so odšli na bojišče proti Italiji kjer so se pridružili pohodnim in črnovojniškim bataljonom, ki so bili že takoj ob začetku spopadov z Italijo dodeljeni na soško bojišče.
mag. Marko Štepec, Muzej novejše zgodovine Slovenije