Razmislek o vojni je razmislek o razmerjih, ki uravnavajo medčloveške odnose na različnih ravneh, in ko se ravnotežje razmerij podre, se vzpostavijo povsem novi, tudi nepričakovani in nepredvidljivi poskusi drugačnega uravnavanja sveta, pogosto opredmetenega v govorici vojne, nasilja, brezpravnega ravnanja, neutolažljivega žalovanja, na vseh frontah, ki jih vzpostavi vojna, pa tudi bojevitosti, otopele ravnodušnosti in nesebičnega žrtvovanja. Več...

»Vojna tromba je zapela, stresa se Evropa cela.
Zbogom, starši, rodna vas, v boj nas kliče bobnov glas.
V boj odidemo krvavi brez strahu, saj čvrsti, zdravi
vrnemo čez kratek čas zmagonosni se med vas.«
                                                              (Manica Koman)

Iz odlomka pesmi ljudske pesnice Manice Koman iz leta 1914 z naslovom Slovo lahko slutimo, kako so se počutili slovenski fantje, ko so odhajali na bojišča prve svetovne vojne. Že ob njenem začetku jih je po oceni zgodovinske stroke v boj odšlo okrog trideset tisoč. V štirih letih jih je odhajalo še toliko in toliko več, služili so v skoraj  vseh rodovih avstro-ogrske vojske, številni so v tem tragičnem vojnem pretresu izgubili življenje. Vojna je temeljito spremenila življenje in povzročala trpljenje tudi delu prebivalstva, ki se ni meril na bojnem polju – starejšim, ženskam in otrokom. Več

Čas, ki ga živimo zdaj, 100 let po 1. svetovni vojni, nam zagotovo daje priložnost, da spomin na boleča dogajanja iz preteklosti spoštljivo nadgradimo z noto humanosti in zaupanjem v dobronamernost narodov, ki živimo na tem prostoru, na katerem državne meje sosednjih narodov ne razdvajajo več tako močno kot nekoč. V Nacionalnem odboru za obeleževanje 100-letnic 1. svetovne vojne (2014–2018) zato čutimo odgovornost, da prispevamo k še tesnejšemu povezovanju med narodi, živečimi na tem prostoru, tudi z uresničevanjem povsem konkretnih dogodkov. Več...

V vojnih letih so delavske in kmečke družine, zato ker so za vojno žrtvovale svoj moški del, presegle takratni tradicionalni okvir, ki je moškemu namenil vlogo glave družine, ženski pa določil vlogo gospodinje. Obe vlogi so morale med vojno prevzeti ženske. Premagati so morale strah in negotovost pred prihodnostjo ter vzeti vajeti v svoje roke. Več...

Zgodovina prve svetovne vojne je pomembna prelomnica tudi v zgodovini slovenske vojaške tradicije ter oblikovanja zavesti in zamisli o slovenski vojski kot enem od temeljev izoblikovanega naroda, saj nacionalna emancipacija nujno vključuje tudi izraženo zavest o nacionalni vojski. Več...

Prva svetovna vojna Slovencem ni prinesla le razsula in žrtev, temveč tudi tektonske spremembe. Državni okvir, v katerega smo bili stoletja vpeti, se je sesul na koščke. Na račun mirovnih pogodb med velikim silami, za katere smo bili zgolj nepomembni »kmetje na šahovnici«, smo izgubili velik del narodnostnega ozemlja. Več...