Svetovna vojna v letih od 1914 do 1918 je za človeški spomin dogodek posebnega, nepozabnega pomena. Čeprav neposrednih prič ni več in tudi naslednja generacija skoraj že izginja, pa spomin vztraja in to vojno utemeljuje kot odločilno izkušnjo 20. stoletja. Že sodobniki so v njej razpoznali klice totalnega spopada, ki je sledil čez dobri dve desetletji. Izbruhnila je kot evropski spopad, ki je imel globalne posledice, zato je v sodobnem pisanju označena kot svetovna katastrofa. Povzročila je razpad večnacionalnih in kolonialnih imperijev, iz katerih so nastale nove nacionalne države, z njimi pa novi etnični spori. Milijonom zaradi vojnih dogajanj pregnanih civilistov so se pridružili novi milijoni zaradi novih mejà, vzniknili so radikalni nacionalizmi, ki so zavladali prvim desetletjem 20. stoletja. Tako je prva svetovna vojna izničila prepričanje o možnostih trajnega miru, ki je bilo razširjeno na prelomu v 20. stoletje.

Slovensko ozemlje je prva svetovna vojna zajela v tolikšnih izkušenjskih razsežnostih, da jih je težko najti pri drugih evropskih narodih. Raznovrstnost in izjemnost slovenske vojne izkušnje sta izpričani tako v vojaških kot civilnih dogajanjih, ki so se prepletala ves čas svetovnega spopada. Vojna je sprožila številne procese, kot so pospeševanje opismenjevanja, razumevanje in mešanje različnih kultur, jezikov, veroizpovedi, običajev in tradicij, oblikovala je različne odnose do vojn in vojskovanja. Spremenila je podobo slovenskih mest in podeželja, mesta so postala stičišče in križišče naštetih dejavnikov, ki so sooblikovali življenje slovenskega civilnega prebivalstva doma, v begunstvu ali v internaciji ter slovenskega vojaštva na fronti. 

Zgodovina prve svetovne vojne je pomembna prelomnica tudi v zgodovini slovenske vojaške tradicije ter oblikovanja zavesti in zamisli o slovenski vojski kot enem od temeljev izoblikovanega naroda, saj nacionalna emancipacija nujno vključuje tudi izraženo zavest o nacionalni vojski. Ta se je oblikovala tudi z izkušnjo prve svetovne vojne ter se v polnosti uresničila s slovensko državno osamosvojitvijo in oblikovanjem Slovenske vojske.

Leta 2014 se bodo mnoge evropske države spominjale začetka prve svetovne vojne s komemorativnimi slovesnostmi in številnimi drugimi dogodki, s katerimi bodo utrjevale skupno evropsko zavest o nujnosti preseganja delitev, ki so Evropo leta 1914 pahnile v vojno, obenem pa na državni in mednarodni ravni utemeljevale kolektivno spominjanje na dogodke izpred 100 let. V to se je dejavno vključila tudi Republika Slovenija, njena vlada je ustanovila Nacionalni odbor za obeleževanje 100-letnic prve svetovne vojne (2014–2018). Njegove temeljne naloge so v celotnem štiriletju zagotoviti usklajeno delovanje različnih ustanov, društev ter odborov pri zaznamovanju stotih obletnic številnih dogodkov, organizirati ali soorganizirati vsakoletno osrednjo državno prireditev, se povezati s slovenskimi predstavništvi v tujini in tujimi predstavništvi v Republiki Sloveniji ter vzpostaviti stike s podobnimi odbori v tujini za uresničevanje skupnih projektov. S skupno zunanjo podobo različnih prireditev in dogodkov ter svojo spletno stranjo bo nacionalni odbor utrjeval javno prepoznavnost zaznamovanja obletnic dogodkov prve svetovne vojne na državni in mednarodni ravni ter tako dejavno prispeval h kolektivnemu spominjanju, opominjanju in zavedanju o prelomnem pomenu prve svetovne vojne tudi za slovensko zgodovino.