Ob prevzemu predsednikovanja Nacionalnemu odboru za obeleževanje 100-letnic 1. svetovne vojne (2014–2018) čutim veliko odgovornost do tega, da Republika Slovenija izkaže svoj zrel državniški odnos do spomina na to vojno, ki je v samem temelju pretresla in zaznamovala človeštvo ter vplivala na svetovni red in nadaljnje dogajanje v burnem 20. stoletju, poimenovanem tudi čas skrajnosti. Vodenje odbora sem prevzel s trdnim prepričanjem, da je prav, da ima Ministrstvo za obrambo pri usmerjanju dela odbora pomembno vlogo, saj vojaško delovanje naših prednikov v 1. svetovni vojni kljub vsej trpkosti dejstva, da so v njej bíli boj za cilje, o katerih so bolj malo vedeli, še manj pa jih razumeli, vendarle predstavlja naše zgodovinske vojaške izkušnje, ki jih je treba s tega vidika ceniti in vrednotiti tudi v današnjem času. Ob tem se zavedam, da prevzemam vodenje odbora, ki se je že izkazal z organizacijo številnih odmevnih dogodkov in dvigom zanimanja za spomin na 1. svetovno vojno v širši javnosti. Verjamem, da bomo s člani in članicami odbora, podporo Ministrstva za obrambo, drugih institucij, dejavnih v projektu obeleževanja 100-letnic 1. svetovne vojne, ter predstavništev Republike Slovenije v tujini uspešno nadaljevali že doslej plodno delo.

Prav letošnje leto je z vidika spominjanja na vpliv, ki ga je imela 1. svetovna vojna na življenje naših ljudi, zelo pomembno, saj poteka 100 let od takrat, ko je v vojno stopila Italija in se je z začetkom vojne med njo in Avstro-Ogrsko v krvavo bojišče spremenilo celotno Posočje, v dolžini 90 kilometrov, vse od Rombona do Tržaškega zaliva. Čeprav se je vojno na Slovenskem čutilo že prej, je s tem prelomnim dogodkom postala zelo konkretno navzoča tudi izven območja soške fronte. S tem se je začelo obdobje vélike vojne, ki je našemu narodu na kolektivni ravni prizadejala mnogo trpljenja, nenadomestljivih človeških izgub in bolečih izkušenj. Ob tem da so se slovenski vojaki tu borili in izgubljali življenje za takratno veliko in narodnostno mešano velesilo, kateri so pač pripadali, pa so kljub vsemu čutili, da branijo ozemlje lastnega, slovenskega naroda – naroda, ki je nato še v istem stoletju resnično zaživel v suvereni in samostojni državi.

Čas, ki ga živimo zdaj, 100 let po 1. svetovni vojni, nam zagotovo daje priložnost, da spomin na boleča dogajanja iz preteklosti spoštljivo nadgradimo z noto humanosti in zaupanjem v dobronamernost narodov, ki živimo na tem prostoru, na katerem državne meje sosednjih narodov ne razdvajajo več tako močno kot nekoč. V Nacionalnem odboru za obeleževanje 100-letnic 1. svetovne vojne (2014–2018) zato čutimo odgovornost, da prispevamo k še tesnejšemu povezovanju med narodi, živečimi na tem prostoru, tudi z uresničevanjem povsem konkretnih dogodkov.

Eden od tovrstnih pomembnih projektov v okviru zaznamovanja 100. obletnic vojne je  razširitev Poti miru, muzejsko urejene spominske poti po pomnikih 1. svetovne vojne, ki je doslej potekala po Zgornjem Posočju, do Jadranskega morja. V čast nam je, da projekt Pot miru od Alp do Jadrana podpirata tudi predsednika Republike Slovenije in Italijanske republike. Z njenim odprtjem na letošnji prvi pomladni dan bo ta obmejni prostor na simbolični ravni še tesneje povezan. Spomin na linijo soške fronte, ki je pred 100 leti ločevala ljudi in narode ter ob kateri je bilo žrtvovanih toliko življenj, pa bo dobil nov pomen z optimističnim sporočilom prizadevanja za mir in prijateljstvo med narodi. Prepričan sem, da bo pot, ki bo povezovala ostaline bojev na soški fronti, urejene muzeje na prostem, Kobariški muzej in pomnik na Cerju, dobrodošla novost v turistični ponudbi na obeh strani Posočja.

Tudi številni drugi dogodki, ki jih načrtujemo v letošnjem in prihodnjih letih, so usmerjeni v to, da na sodoben in za javnost zanimiv način obudimo spomin na ta konstitutiven in prelomen del slovenske zgodovine ter na vpetost našega naroda tako v evropsko in svetovno zgodovino kot tudi v sedanjost. Tako bomo leta 2016 slovesno zaznamovali 100. obletnico izgradnje Ruske kapelice pod Vršičem, leta 2017 pa bo v Kobaridu koncert vojaških orkestrov pod vodstvom maestra Riccarda Mutija.

Dejstvo je, da je 1. svetovna vojna na vseh straneh neusmiljeno jemala življenja mladih ljudi, ki so predstavljali srce in prihodnost narodov, vpletenih v vojno. Pri organizaciji  dogodkov in drugem delovanju nas zato vodi velika spoštljivost do vseh umrlih, poleg tega pa tudi sledimo temeljnemu prizadevanju demokratičnega sveta, ki mu kot država pripadamo, in sicer da se konflikte rešuje miroljubno in da se aktivno prispeva k reševanju kriz po svetu, ki bi se lahko razširile v ogrožajoče spopade.