"Pomisli moj angel, tak kruh mesijo iz slame: ko ga ješ, škrta med zobmi."

"Na cestah in poljih ležijo prestradani, odrasli molčimo, ampak otroci prosijo kruha, pa jim ga ne moremo dati."

"Žetve tako /…/ slabe, da se ne splača delati."

V Avstro-Ogrski je vojna poleg začetnega zanosa prinesla veliko gospodarsko negotovost, ki jo je povzročala  mobilizacija delovne sile, saj je bilo v avstrijskem delu monarhije mobiliziranih 60 % moških med 18. in 35. letom starosti. Uvedeno je bilo vojno gospodarstvo, po zakonu o služenju vojaške dolžnosti je bilo celotno prebivalstvo in gospodarstvo na razpolago vojski, vsa proizvodnja in zaposleni so bili pod vojaškim vodstvom in nadzorom, nekatere mobilizirane gospodarske panoge so delale izključno za vojsko (železnice, pošta, telegraf, ipd.). Pomanjkanje delovne sile so zapolnjevali z zaposlovanjem žensk, otrok, ujetnikov in beguncev, s podaljšanjem delovnega časa, s preklicem zakona o prepovedi nedeljskega in prazničnega dela. Na prelomu let 1914/ 1915 se je brezposelnost prevesila v silno pomanjkanje delovne sile in ženske so vstopile v tradicionalne moške poklice in državne službe. Na slab gospodarski položaj so vplivale zapora bančnih hranilnih vlog in visoke obresti na posojila, avstrijska vlada je razglasila moratorij na dolgove vpoklicanih vojakov.

V vseh slovenskih deželah monarhije so vladale izjemno slabe gospodarske in življenjske razmere. Za preskrbo prebivalstva so bila ustanovljena aprovizacijska skladišča, uvedena je bila racionirana preskrba, za živila in za nujne življenjske potrebščine so izdajali nakaznice. Februarja 1915 so oblasti odredile omejeno porabo krušne moke, spomladi so bile uvedene krušne nakaznice za vse kmečko prebivalstvo. V začetku leta 1916 je bila omejena poraba sladkorja, poraba mesa pa je bila sprva urejena s t.i. brezmesnimi dnevi, od jeseni 1916 pa so meso prodajali le še na karte, celo za krompir so bile uvedene nakaznice. Za revnejše sloje prebivalstva so v drugi polovici leta 1917 uvedli nakaznice za obutev in obleko, ostalo prebivalstvo se je moralo oskrbovati na prostem trgu, kjer so vladale visoke cene, ter »zakoni« črnega trga in vojnega dobičkarstva. V zadnjem letu vojne je sistem aprovizacije popolnoma razpadel. Stanje na podeželju je bilo izredno slabo. Letine so bile v letih vojne slabe, vremenske razmere pa tako neugodne, da je bilo stanje že povsem brezupno. Primanjkovalo je delovne sile, ni bilo vprežne živine, zaradi česar so bili ženske, otroci in ostareli prisiljeni opravljati težaška in pretežka dela. Kmetje so morali po maksimiranih cenah prodajati državnim uradom presežke mesa, žita in krompirja.  Eden največjih problemov podeželskega prebivalstva so bile rekvizicije. Toda nekateri kmetje so iz velikega pomanjkanja hrane kovali tudi velike zaslužke, ko so hrano prodajali mestnemu prebivalstvu. To je nekaterim omogočilo celo predčasno odplačilo dolgov. 

dr. Petra Svoljšak, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU