Spominska cerkev Svetega Duha stoji v izjemnem naravnem okolju Julijskih Alp, nad Pologom. Gradnja cerkve je tesno povezana z dogajanjem na soški fronti v prvi svetovni vojni. S svojimi rokami in prostovoljnimi prispevki so jo namreč od prvega marca 1916 do prvega novembra istega leta gradili vojaki 3. gorske avstro-ogrske brigade XV. korpusa, da bi ohranili spomin na mrtve tovariše. Postavili so jo tako, da je bila kljub bližini fronte za sovražnika neopazna, na kraju, ki je bila približno enako oddaljen od najpomembnejših bojnih položajev brigade na Vodil vrhu, Mrzlem vrhu, Slemenu in Rdečem robu. Zgrajena je bila po načrtih dunajskega arhitekta Remigiusa Geylinga (1878—1974), ki je poskrbel tudi za dekoracijo. Vodja gradnje je bil nadporočnik Geza Jablonszky. Leseni deli oltarja v notranjosti cerkve so delo mojstra Antona Perathonerja iz St. Ulricha. Spodnji del cerkve je zgrajen iz kamnitih blokov, zgornji pa je izdelan iz lesa, ki so ga vojaki nosili iz doline in obdelali na kraju samem. Do cerkve vodi monumentalno stopnišče. Razgibanost zunanjščine ustvarjajo zvonik s sončno uro, dvajset naslikanih stiliziranih grbov dežel Avstro-Ogrske ter avstrijski in ogrski državni grb. Na zvoniku je še pomenljiv napis PAX (mir). Notranjost je razdeljena na tri dele. Pomemben pečat ji daje enotno secesijsko obdelan prostor in ornamentalna poslikava konstrukcije. 

Zamisel o spominski cerkvi je uresničena v hrastovih ploščah, ki se kot listi knjige odpirajo ob stenah ladje. V tako imenovano knjigo mrtvih so vojaki vžgali imena 2565 padlih tovarišev, ki so življenje izgubili na okoliških hribih. Na hrastovih ploščah so izpisana imena vojakov, ki so padli do začetka avgusta leta 1916. Večina teh vojakov počiva na vojaškem pokopališču Loče pri Tolminu. Danes spominska cerkev ni samo enkraten arhitekturni in umetnostnozgodovinski biser, ohranila je tudi simbolno vrednost složnosti in miru z geslom Ultra cineris hostium ira non supereit – Sovraštvo ne sega prek pepela umrlih. Tako kot v vojnem času, ko je cerkev nudila zavetje vojakom različnih narodnosti in veroizpovedi, je tudi danes hram bogoslužja ter prostor, ki ga radi obiskujejo ljudje različnih narodnosti in veroizpovedi. Obiskovalce spominja na grozote vojne in hkrati kliče k spravi ter k notranjemu in trajnemu miru. Spominska cerkev Svetega Duha je razglašena za kulturni spomenik državnega pomena in je edini sakralni prostor v Sloveniji, ki je celovito secesijsko oblikovan. Leta 2007 je cerkev Svetega Duha na Javorci dobila znak evropske dediščine medvladne pobude.

Več»