Podoba in namen trdnjave Kluže sta se skozi zgodovino spreminjala. Na najožjem delu Koritnice je zapirala pomemben strateški prehod. Prvo leseno utrdbo so v drugi polovici 15. stoletja zgradili Benečani. Namenjena je bila obrambi pred turškimi vpadi. Prva iz kamna zgrajena trdnjava je nastala v začetku 16. stoletja, ko je prišla z beneške pod habsburško oblast. Nato je bila še večkrat prenovljena. Leta 1797 so se začele francoske vojne, takrat je bila trdnjava požgana in porušena. To je bil čas Napoleona Bonaparta. Novo trdnjavo, ki je skoraj nespremenjeno podobo ohranila do danes, so pod Avstro-Ogrsko zgradili v letih 1881 in 1882. Poimenovali so jo Flitscher Klause (Bovške Kluže). Zasnovana je bila tako, da je lahko nadzorovala prehod iz Bovške kotline čez prelaz Predel v notranjost avstro-ogrske monarhije. Med soško fronto se je frontna črta ustalila v njeni neposredni bližini. Pod strmimi stenami Rombona je bila trdnjava varna pred neposrednim italijanskim obstreljevanjem. V njej so bila nameščena poveljstva in zaledne enote, bila pa je tudi obvezovališče. Dodali so ji številne varovalne in oskrbovalne objekte, kot so manjša elektrarna, črpališče vode, opazovalnice z reflektorji in podobno.

Pred drugo svetovno vojno je bila trdnjava opustošena. Odstranjena je bila večina kovinskega materiala, saj je italijanski državi primanjkovalo surovin. V letih 1945–1947, med zavezniško upravo, takrat so širili cesto in obnavljali porušeni most, so s ceste odstranili obrambni zid z vhodnim portalom. Danes je v trdnjavi Kluže postavljena stalna muzejska zbirka, na ogled pa so tudi občasne razstave. Poleti postane trdnjava pomembno kulturno središče s številnimi prireditvami.

Več»