Za marsikoga je Kolovrat, ki se dviga nad desnim bregom Soče med Kobaridom in Tolminom ter se na drugi strani spušča proti Benečiji, eden od najbolj razglednih grebenov pri nas: pogled nam seže od naših vršacev Kaninskega in Krnskega pogorja, Banjške planote vse do Svete gore, na drugo stran pa čez Furlanijo vse do Jadranskega morja. Odlično izhodišče, da se za trenutek prestavimo skoraj stoletje nazaj in si ogledamo eno od bojišč soške fronte. Italijanska vojska je prav na Kolovratu zgradila obsežen sistem tretje obrambne črte, ki so jo poimenovali »linea d' armata«, in se je še na začetku bojev zdela nepremagljiva ovira. Pa vendar so bili položaji zavzeti prvi dan zadnje, 12. soške ofenzive 24. oktobra 1917, ki so jo izvedli vojaki Nemčije. 

Prihodnosti ni brez kulture soočanja in sodelovanja

Na Trinškem vrhu, ki se dviguje z dolgega grebena Kolovrata, je postavljen razgledni paviljon, ki je nastal v okviru projekta Reshape 2012 v organizaciji kulturnega združenja iz Videmske pokrajine. Izredno zanimiva ideja lesenega paviljona, postavljenega na mejno črto in z dvoje »glavnih vrat«, ki se odpirajo v Italijo in Slovenijo, in v katerem naj bi razmišljali tudi o sožitju in odnosih med narodi, je dober primer čezmejnega sodelovanja in zmožnosti preseganja delitev iz zgodovine – ni le daljnogled, skozi katerega občudujemo lepote narave, marveč tudi poziv vsem nam, da prihodnosti ni brez kulture soočanja in sodelovanja. Poleg tega paviljon, ki je deloma zgrajen iz odpadnega lesa, nagovarja tudi okoljsko problematiko ter poziva k varčnosti in preprostosti.

Več»