Sabotin je zaradi svoje razglednosti, burne zgodovine, naravnih znamenitosti ter bogatega rastlinstva in živalstva pomembna izletniška točka Goriške, ki jo je vredno obiskati. Pohodnikom in kolesarjem je dostopen tudi pozimi, ko vrhove drugod po Sloveniji prekriva sneg. 

Sabotin, ki ga je Soča ločila od Svete gore in je tako postal ponosni samotar, ki spogledljivo zre čez Brda in Kras ter malce sramežljivo gleda na Alpe in Tržaški zaliv, pohodniku ponuja več, kot bi mu pripisali ob pogledu iz doline. Nanj se lahko povzpnete iz šestih smeri (Severna pot, Južna pot, Pot za koridorjem, Podsabotinska, Briška, Šmaverska). Ko ga boste spoznali iz ene smeri, ga boste le blago zaslutili. Zato se boste vračali in ga spoznavali ter se v njegovem objemu spet in spet umirili. 

Kolesarjem je na voljo pet tras, tri od njih so krožne. Vse poti so zahtevne in zato priporočamo, da se nanje podate z gorskim kolesom. 

Naravoslovna posebnost Sabotina je zlasti njegovo rastlinstvo, saj se tod stikajo tri velika floristična območja Evrope – dinarsko, submediteransko in predalpsko. Nekatere rastlinske vrste zato prav na Sabotinu dosegajo skrajne meje območij svoje razširjenosti. Z vidika živalstva je Sabotin pomemben predvsem kot življenjski prostor in selitveni koridor nekaterih redkih vrst ptičev. Zato ima status naravne vrednote državnega pomena, razglašen je bil za ekološko pomembno območje, spada pa tudi v mrežo Natura 2000. Hrib je privlačen cilj za botanike, poznavalci ptičjega sveta pa vedo, da tod gnezdi celo planinski orel.

Najbolj pa je Sabotin znan po tem, da je čezenj v prvi svetovni vojni potekala soška fronta. Zaradi bližine Gorice je bil ključna obrambna točka avstro-ogrske vojske, ki se je tod v letih 1915 in 1916 branila pred napadi italijanskih oboroženih sil. Zaradi strateške lege nad Sočo je bil pomembno avstro-ogrsko mostišče na desnem bregu reke. V 6. soški bitki avgusta 1916 ga je italijanska vojska zavzela, kar je omogočilo zasedbo Gorice. Hrib je prepreden s sistemi jarkov in kavern, ki sta jih obe vojski zgradili pri utrjevanju svojih položajev. Zlasti so zanimivi sistemi kavern na grebenu, ki so bili po omenjeni bitki preurejeni v topniške položaje. V bitkah na Sabotinu so bili udeleženi pripadniki številnih narodov, ki so se takrat bojevali v avstro-ogrskih ali italijanskih oboroženih silah.

Po drugi svetovni vojni so po ozkem grebenu Sabotina potegnili državno mejo med Italijo in Jugoslavijo, zato je bil dostop nanj vse do osamosvojitve Slovenije omejen. Po vrhu grebena se vijejo mejni kamni, bunkerji in stražnice. Pri nekdanji jugoslovanski stražnici so kaverne danes očiščene in urejene za ogled. Tam sta tudi informacijska točka, kjer je na voljo več informacij o značilnostih in zgodovini Sabotina, in muzejska zbirka, posvečena prvi svetovni vojni in soški fronti ter vojni za osamosvojitev Slovenije.

Sabotin je zaradi svoje lege odlična razgledna točka. Z vrha seže pogled na Sveto goro, Škabrijel, Vipavsko dolino, Kras, Furlansko nižino, Goriška brda in Julijske Alpe. Na jugovzhodu sabotinskega grebena se dviga 535 m visok vrh Sv. Valentin z obnovljenimi ruševinami cerkvenega kompleksa, ki so ga vzdrževali menihi samotarji, v 18. stoletju pa ga opustili. Najdbe novcev pričajo, da je bila stavba še starejša. Med 1. svetovno vojno, ko so tod divjali hudi spopadi, je bila popolnoma porušena.

Park miru na Sabotinu omogoča obiskovalcem sprostitev v naravi, hkrati pa z jarki in kavernami iz prve svetovne vojne, ki ga prepredajo, spodbuja k premisleku o nesmiselnosti vojn in nasilja. Zato je njegovo poslanstvo postati glasnik miru in sožitja med narodi.

Tradicionalni dogodki na Sabotinu, povezani s 1. svetovno vojno:

– 1. sobota v septembru: vodeni pohod na Sabotin z ogledom kavern

– 1. nedelja v septembru: sejem ostalin iz I. svetovne vojne

Več»